BLOG o Disleksiji
Odličen ne bom, pa kaj!
Star sem 11 let in imam disleksijo.
To so mi ugotovili pred pol leta. Imam težave pri pisanju in branju. Ko berem mi črke skačejo in se meglijo in vidim jih obrnjene.
V šoli so moje počasnejše branje in slabše pisanje pripisovali temu, da me šola pač ne veseli in se ne trudim. Mama je opozarjala, da je verjetno še kaj, a je niso vzeli resno. Šele v 4. razredu je učitelj ugotovil, da je prevelika razlika med ustno oceno (5) in pisnimi ocenami (3). Po obravnavi pri šolski pedagoginji so me poslali na nadaljnja testiranja. Potrdili so, da imam disleksijo.
O njej vem malo - le to, da jo je imelo veliko nadarjenih ljudi, kar je slaba tolažba če v šoli letijo trojke. :)
Imam veselje do branja in pisanja pesmi. Zelo rad izrazim kar čutim. Zaradi mojih ocen (ki ne blestijo) in disleksije ljudje težko verjamejo, da pišem pesmi, ker menda ne grejo skupaj. Očitno so se v mojem imenu odločili kaj zmorem in kaj ne.
Moram priznati da se zdaj mučim za pisanje te moje zgodbe. :)
Jezi me da me imajo za manj sposobnega in zaradi tega ne dobim priložnosti, jezi me spec. pedagoginja ker me sošolci čudno gledajo, jezim se sam nase ker ne zmorem tako hitro in lepo pisati kot drugi. Jezim se nase ker obvladam veliko stvari bolje, pa jih noben ne upošteva, ker niso za oceno.
Bojim se povedati, da rad berem enciklopedije in gradivo o informatiki in računalništvu, v šoli pa nisem naredil bralne značke, ker je nezanimiva, saj sem te knjige bral že dolgo nazaj.Čudno je, da toliko stvari ki me veselijo ne gre skupaj z disleksijo in čuden sem jaz in okolica.
Očitno smo učenci z disleksijo čudni v tem čudnem šolskem svetu. Po obravnavi se mi ni nič spremenilo, vsaj ne da bi opazil.
Iščem način učenja, ki bi mi ustrezal, ker mi ''piflanje'' ne leži. Če si nečesa ne zapomnim ko nekaj prvič preberem, si tega ne morem zapomniti, pa če 100x ponovim. Moram se pač sprijazniti da odličen ne bom.
Pa kaj! :P
- Jakob